Retencijske opornice in žičke

Retencija je ključna faza ortodontskega zdravljenja, ki se začne po zaključku nošenja zobnega aparata. Ko so zobje postavljeni v želeni položaj, retencija omogoči, da ostanejo stabilni, medtem ko kostna struktura še ni popolnoma obnovljena. Ta faza zdravljenja je izvedena z uporabo retainerjev – posebnih pripomočkov, ki ohranjajo stabilnost zob, dokler kostna gostota ne doseže normalnega stanja. Pred začetkom retencije je potrebno nekaj časa nositi zobni aparat, ki poravna zobe ali odpravi druge ortodontske nepravilnosti, kot so nepravilni ugriz.

Ortodontske nepravilnosti niso bolezni, ampak so odkloni v obliki ali funkciji zobovja. Lahko so tudi estetske nepravilnosti, ki vplivajo na nasmeh, govor, žvečenje in grizenje. Nekatere pogoste ortodontske nepravilnosti vključujejo:

- Tesno stanje zob (blago in zmerno)
- Rotacije zob
- Nepravilni nagibi zob
- Vrzeli med zobmi
- Manjkajoči ali neizrasli zobje
- Križni griz
- Globoki ali odprti griz

Te nepravilnosti se pogosto odkrijejo že pri otrocih, medtem ko pri odraslih morda niso očitne ali pa se obravnavajo v sodelovanju z zobnim kirurgom.

Cilj ortodontske terapije je premik zob v pravilen položaj s pomočjo sile, ki jo zobni aparat izvaja. Zobni aparati se delijo na:

1. Nesnemni aparat (fiksni): Nosilce (brackete) nalepimo na zobe, ki jih pacient ne more odstraniti. Ti nosilci so pritrjeni na žični lok, ki premika zobe v želeni položaj. Nosilci so lahko kovinski, keramični ali kompozitni, pri čemer keramični nosilci nudijo bolj estetski videz, saj so manj vidni in se ne razbarvajo.

2. Snemni aparat: Ta aparat omogoča, da ga pacient po želji odstrani. Uporablja se predvsem pri otrocih, saj je prilagodljiv in omogoča večjo svobodo. Snemne opornice, kot so termoplastične, so skoraj neopazne zaradi svoje prozorne barve, vendar se običajno uporabljajo za manjše korekcije zob.

Zobni aparati so ključni pri odpravljanju ortodontskih nepravilnosti in zagotavljanju funkcionalnega ter estetskega nasmeha.