Retencijske opornice in žičke

Retencija spada v ortodontsko terapijo. Ko se konča terapija nošenja zobnega aparata, se prične obdobje zadnje faze zdravljenja – retencija. Retencija omogoča zobe ohraniti v novem položaju vse do popolnega okrevanja kostne gostote s tako imenovanimi retainerji. Preden pride na vrsto retencija, je seveda potrebno nekaj časa nositi zobni aparat. Zobni aparat poravna zobe ali popravi druge nepravilnosti (npr. nepravilni ugriz).

Ortodontske nepravilnosti običajno niso bolezni, pač pa odkloni v obliki in delovanju zobovja. So tudi estetske nepravilnosti, ki motijo pri nasmehu, govoru, grizenju ali žvečenju. Sem sodijo nepravilnosti, kot so: blago in zmerno tesno stanje zob, rotacije zob, nepravilni nagibi zob, vrzeli, manjkajoči in neizrasli zobje, križni griz posameznih ali več zob, globoki ali odprti griz.

Skeletne in težje zobne nepravilnosti se največkrat opazi že pri otrocih. Pri odraslih se lahko prikrijejo ali zdravijo v sodelovanju s kirurgom.

Cilj ortodontske terapije je premikanje zob, ki temelji na principu sile, katera deluje na zobe. Tako se zob premika v smeri delovanja sile. Zobni aparat izvaja silo na zobe.

Osnovna delitev zobnih aparatov se deli na nesnemni (fiksni) zobni aparat in snemni zobni aparat.

Pri nesnemnem zobnem aparatu, se nosilce nalepi na zobe in jih pacient ne more sneti. Nosilci so vpeti na žični lok. Žični lok na zobe izvaja silo in jih potiska v pravi položaj. Nosilci so lahko kovinski, keramični ali kompozitni. Keramični nosilci imajo ustrezno trdnost, se ne razbarvajo in so naravnega videza (manj opazni).

Snemni zobni aparat ne omogoča optimalne rešitve vseh nepravilnosti. Pogosteje jih uporabljajo otroci, kot odrasli. Snemni zobni aparat ima glavno prednost, da se ga lahko kadarkoli vzame iz ust. Snemne termoplastične opornice se običajno uporabljajo le za manjše korekcije zob. So skoraj neopazne, zaradi prozorne barve.